Danes je v Vili Bianca potekal 2. Turistični forum Šaleške doline v organizaciji Zavoda za turizem Šaleške doline in Razvojne agencije SAŠA. Program je vključeval nagovore oz. predstavitve 14 govorcev, dogodka pa se je udeležilo več kot 100 deležnikov.
Na forumu smo razpravljali o tem kakšen potencial ima industrijska kulturna dediščina za razvoj turizma, kako ohranjati snovno in nesnovno dediščino premogovništva v Šaleški dolini in kako s povezovanjem kulture in turizma v procesu pravičnega prehoda iskati nove smeri naprej. Izbrani gostje iz lokalnega in nacionalnega okolja so predstavili svoje poglede na premogovniško zapuščino in njene potenciale za razvoj turizma. Na okrogli mizi pa smo izpostavili pomen razvoja kulturnega turizma premogovne regije na pragu gospodarskega prestrukturiranja.
Gostji foruma sta bili med drugimi tudi Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport in Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije. Predstavili sta priložnosti za povezovanje kulturne dediščine s turizmom in tematiko umetnost in kultura v središču promocije slovenskega turizma.
Prisotne so nagovorili tudi – podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević, župan Občine Šoštanj Boris Goličnik in Josip Lukenda, podžupan Šmartnega ob Paki. Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, Alenka Kikec je predstavila Turistične rezultate Šaleške doline in potenciale industrijske dediščine za razvoj turizma.
Na Turističnem forumu so potekale predstavitve o kulturni dediščini, premogovništvu in priložnostih v Šaleški dolini. Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje je predstavila snovno in nesnovno dediščino premogovništva v Šaleški dolini. Na dogodku smo gostili tudi Danijelo Brišnik, vodjo OE Celje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je predstavila pomen zaščite objektov industrijske dediščine na primeru Stare elektrarne in Klasirnice v Velenju. Direktorica zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija je kot primer dobre prakse predstavila izkušnje pri ohranjanju rudarske kulturne dediščine v Idriji.
Po miselnem prelomu je sledila okrogla miza o premogovništvu kot priložnosti za kulturni turizem v regiji. Razpravljali smo o tem kako lahko turistična ponudba nadgradi kulturno dediščino in zagotovi njeno preživetje po izstopu iz premoga in gospodarskem prestrukturiranju. Gostje okrogle mize so bili Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem ŠD, Tadeja Jegrišnik, vodja Muzeja premogovništva Slovenije, Marko Pritržnik, vodja Urada za družbene dejavnosti MOV, Janko Urbanc, direktor Mladinskega centra Velenje, Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje in Breda Krajnc, arhitekta – višja konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Okroglo mizo je moderirala Neja Petek, direktorica Agencije za razvoj in komunikacije v kulturnem turizmu Nea Culpa.
Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline: “Dejstvo je, da je DNK naše destinacije premogovništvo. Praktično ni družine v Šaleški dolini, ki ni povezana s premogovništvom, da ne bi kdo vsaj poznal nekoga, ki je delal v Rudniku lignita, kot se je včasih reklo premogovniku. Tudi sama sem rudarska hči. Jasno je, da brez premoga ne bi bilo najmanjšega slovenskega mesta in vsega kar mesto ponuja – od urbane infrastrukture do kulturnega utripa.
Kot destinacija zelenega napredka smo se uvrstili v finale, med 6 TOP trajnostnih zgodb na mednarodni turistični borzi ITB Berlin. Pot od industrije premoga do zelenega turizma ni bila enostavna, a smo jo uspešno prehodili. Mesto Velenje je nastalo in se razvilo okrog Premogovnika Velenje, ki je še vedno eden najvidnejših delov naše lokalne identitete. Kljub aktivnemu delovanju premogovništva in termoelektrarne vidimo v tej dediščini priložnosti za zeleni prehod. Duh skupnosti, solidarnosti in skrbi drug za drugega, ki je bil del rudarskega načina življenja, je postal del naše identitete. Na Zavodu za turizem Šaleške doline smo zavezani viziji postati družinam prijazna in zelena destinacija z pomembnim deležem poslovnega turizma. Prepričani smo, da prav dediščina premogovništva ponuja edinstvena butična doživetja, ki obiskovalcem omogočajo pristen stik z lokalno kulturo in tradicijo. Nagrajeni turistični produkti Velenje Underground, Skrivnosti potopljenih vasi in Polet v usnjarno Evrope potrjujejo, da je naša industrijska dediščina pravzaprav naša konkurenčna prednost. Ključno je, da krepimo našo lokalno identiteto in jo ponosno predstavljamo na domačem trgu in tujih trgih.”
Ob upoštevanju bogate zgodovine, kulturnega utripa in aktivnega sodelovanja, ki so zaznamovali Turistični forum Šaleške doline, je jasno, da je naša sposobnost ohranjanja in inovativnega preoblikovanja premogovniške dediščine, ključna za uspešno preobrazbo Šaleške doline. Z vizijo razvoja edinstvene in trajnostne turistične ponudbe, lahko Velenje in Šaleško dolino postavimo na svetovni zemljevid kulturnega turizma.
TURISTIČNI FORUM ŠALEŠKE DOLINE 2024
Slovenska turistična organizacija je leti 2024 in 2025 razglasila za leti umetnosti in kulture v globalni promociji Slovenije kot turistične destinacije. Zato je bilo v središču Turističnega foruma Šaleške doline raziskovanje dediščine premogovništva in energetike v Šaleški dolini z vidika razvoja turizma. Naša destinacija z zelenim, trajnostnim ter hkrati urbanim in zgodovinsko bogatim okoljem ponuja okvir za razvoj inovativnih kulturno-turističnih doživetij. Na forumu bomo izpostavili pomen integracije kulturne dediščine v turistično ponudbo – ne le kot načina njenega ohranjanja, temveč tudi kot gonila gospodarskega razvoja in orodja za spodbujanje pravičnega prehoda degradiranega območja.
Turistični forum Šaleške doline je ključno srečanje lokalnih in nacionalnih deležnikov, ki delujejo na presečišču turizma, kulture in pravičnega prehoda. S povezovanjem in medsebojno podporo zvišujemo potenco naših prizadevanj, usmerjenih v razvoj turistične ponudbe Šaleške doline ter krepitev avtentičnosti in kakovosti naše destinacije.
Aktivnosti Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje v okviru Razvojne agencije SAŠA, so v celoti financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.
