Grad Forhtenek

Grad se v zgodovini prvič omenja sorazmerno pozno, šele leta 1317 kot Fuerchtenek. Bil je last šentpavelskega samostana, od katerega so ga imeli v fevdu Vovbrški grofje, po letu 1322 pa, ko so ti izumrli, žovneški svobodniki. Leta 1317 sta bila na njem gradnika Poepel in Gebhard. Naslednje omembe gradu so iz leta 1328 kot Furtnekk, leta 1334 kot Fuertnekh in leta 1336 kot vest Furtenek. Leta 1356 ga je od celjskih grofov prejel v fevd Jošt Forhteneški, leta 1360 Hans Rogaški in leta 1425 Sigmund-Žiga Dobrnski, brežiški poveljnik. Grad Forhtenek so leta 1635 zavzeli, oropali in poškodovali uporni kmetje. Po tem je bil opuščen v razvaline.

Leta 1435, ko sta ga dobila v fevd brata Jobst in Hans die Furchtenecker, se grad omenja kot burck Fuerchtenegk. Po smrti Hansa je postal dedič njegovega imena in grba njegov stranski sorodnik Andreas, vendar ta ni podedoval utrdbe. V letih 1477-1500 jo je upravljal Žiga Lichtenberger (utrdba se tako leta 1480 kot že prej leta 1462 omenja kot gschloss – gslos), potlej Danijel Mindorfer in med leti 1524 in 1535 Cristoph in Balthasar pl. Altenhaus. Po urbarju iz leta 1524 so imeli takrat na gradu 5 ročnih topov – hagkhenpuxen ter nekaj smodnika in krogel. V posesti gradu in gospoščine so bili nato vse do leta 1603 Hans Leysser in njegovi dediči. Leta 1620 je deželni knez prodal malo gospoščino Žigi Juriju Dobrniškemu, leta 1635 pa so grad razdejali uporni kmetje, nakar ga niso več pozidali.