Opis iz leta 1885 pravi: “Grad leži na 210 čevljev (66,4 m) visokem, pogozdenem griču, s katerega je čudovit razgled … Grad, ki ga obdaja močno, z bršljanom poraslo obzidje, oblikuje nepravilen pravokotnik. Je masivna, starodavna, na skalo postavljena stavba s klaftro debelimi zidovi, dve nadstropji visoka. Čeprav je že hudo star, je e dobro ohranjen. V obzidju so trije, okroglo stavljeni stražni ali obrambni stolpi, opremljeni z majhnimi, komaj 1-2 kvadratna čevlja velikimi okenci, ki so rabila za obrambo. Zahodno od gradu ob obzidju je grajska kapela s (prazno) grobnico in letnico 1660. To kapelo so pa pozidali dosti pozneje od gradu. Zahodno od gradu naj bi v prejšnjih časih baje držal podzemni hodnik proti gradu. Grad ima 24 sob, viteško dvorano (na zunanji strani balkon), sprejemno dvorano, malo in veliko jedilnico ter knjižnico. V spodnjih prostorih gradu so samo kleti z železnimi vrati. V kletnih prostorih pod viteško dvorano je najti tudi gladovalni jašek, ki je precej globok in v katerem je svoj čas pač tičal prenekateri ubogi obsojenec. Dovozna vrata, stavljena v obzidje, držijo na prvo dvorišče in na prosto okoli gradu. Do vhodnih vrat v prvem nadstropju gradu držijo na zahodni strani stavbe narejene stopnice. Da bi velikih železnih vhodnih vrat ne bilo treba zmeraj odpirati, imajo na sredi 1 m visoko odprtino, skozi katero lahko ljudje vstopajo in izstopajo. Grad je znotraj imenitno opremljen. Tu je veliko umetelnega, starodavnega in dragocenega pohištva iz 14 in 15. stoletja. V dveh sobah je videti tudi starinske peči. V viteški dvorani visi na stenah vse polno starega orožja, mečev, opreme in oklepov iz omenjenega časovnega razdobja. Na južni strani, zunaj gradu, je 55 m globok vodnjak, iz katerega je mogoče s pomočjo velikega železnega vztrajnika črpati vodo. Obstaja tudi 26,5 m globoka cisterna. Že pred nekaj leti se je prišlo v grad prek vzdižnega mostu, ki so ga sedaj zamenjale stopnice. Za vrtom na južni strani gradu se razprostirajo lepi parki, vzhodno od njih pa je v gozdu skrita ledenica s stožčasto streho.”
- Prva omemba leta 1270,
- Velja za najlepše ohranjen renesančni grad v Sloveniji
- Grič, na katerem danes stoji grad, je vulkanskega izvora
- Osnove gradu so bile postavljene v 13. stoletju,
- Današnjo podobo pa je grad ohranil od 16. do 18. stoletja, ko sta bila gradu dozidana notranje arkadno dvorišče in slikovito obzidje, s katerega se širi osupljiv pogled na mlado mesto Velenje.
- Velenjski grad je bil v srednjem veku le eden od preko dvajsetih gradov, postavljenih v Šaleški dolini. Zaradi velike gostote grajskih stavb se je doline prijelo ime “dolina gradov”.
- Velenjski grad se je uspešno ubranil v vsaj dveh turških napadih, leta 1635 pa je preživel tudi kmečki upor.
- Grad ima 24 sob, viteško dvorano, sprejemno dvorano, malo in veliko jedilnico ter knjižnico.
- Muzej na gradu domuje od leta 1957, pred tem pa so bila v gradu rudarska stanovanja.
Na Velenjskem gradu si lahko ogledate številne stalne razstave o preteklosti Velenja:
Mastodonti, predstavitev prazgodovinske najdbe ostankov dveh vrst mastodontov, ki so nekdaj lomastili po Šaleški dolini;
Afrika, zbirka zanimivih afriških predmetov, med katerimi so še posebej dragocene afriške maske in lutke
Med romaniko in barokom, spoznajte Šaleško dolino od prvih pisnih omemb do konca 17. stoletja;
Stara trgovina, kjer si lahko ogledate originalno pohištvo iz leta 1930;
Mesto, ki so mu rekli čudež, zgodba o nastajanju sodobnega Velenja, ki je iz majhnega, podeželskega trga prerasel v sodobno, moderno mesto ali z drugim nazivom “socialistični čudež”;
Stara gostilna;
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja;
Stalna zbirka sodobne slovenske umetnosti;
Grajska kapela;
Šaleška dolina 1941—1945;
Majda Kurnik 1920—1967.
- Več informacij na: (03) 898 26 30, 041 398 156 ali info@muzej-velenje.si
Legenda o grajski čarovnici Kunigundi:
KUNIGUNDA – Je legenda o grajski služabnici, ki naj bi jo grajski gospod obtožil čarovništva, nato pa naj bi jo gospoda zaklela in vrgla v grajski vodnjak v atriju Velenjskega gradu in od takrat naprej naj bi strašila po grajskih sobanah.
Iz grajske legende o duhu Kunigunde je izpeljana zgodba O GRAJSKEM DUHU – Zgodbica govori o Kunigundi, s katero se je hotel poročiti Mlinar, vendar ji oče grof ni dovolil. Zaradi žalosti se je vrgla v vodnjak. Sedaj je duh, straži ter straši po gradu.
Foto: Nik Jevšnik in Svetina Janez
